V zadnjem marčevskem tednu smo pri nas gostili profesorje treh držav, Nemce, Nizozemce in Italijane.

Medtem ko smo na prvi mobilnosti, ki je novembra 2019 potekala na Nizozemskem v mestu Maassluis, sodelovale Vanja Kolar Ivačič, Brigita Toplišek in Nataša Kermc, je bila tokrat pri nas vpeta vsa šola. Stopili smo skupaj in gostom uspeli prikazati slovensko gostoljubje.

Druga mobilnost je bila zaradi ukrepov kar dvakrat prestavljena. Usklajevali in srečevali smo se na daljavo, projekt je bil podaljšan in po dolgem času smo se smeli končno v živo sestati v Sloveniji.

Goste smo sprejeli s prisrčnim kulturnim nastopom. Naš ravnatelj jih je nato popeljal na ogled šole in vrtca, da so začutili utrip slovenskega pouka ter jim ob vitrini predstavil dosežke šole.

V projektni ekipi smo bili tokrat Vanja Kolar Ivačič kot koordinatorica, ravnatelj Bogomir Marčinković, Brigita Toplišek, Roman Drstvenšek in Nika Drimel. Sledili so dnevi aktivnosti na projektu: deljenje izkušenj z navidezno resničnostjo, učinki implementacij tega v poučevanje, sestavljanje priporočil za učitelje (v obliki videoposnetkov in kratkih strokovnih sestavkov) in raznoliko delo na področju green screen tehnologije. Naš povezovalni pristop in prisrčna voščila ob novem letu, ki so jih naredili naši učenci pred dvema letoma s to tehnologijo, je gostujoče učitelje navdušil. Načrtovali smo tudi aktivnosti do naslednje mobilnosti, ki bo maja pri vodilnih partnerjih v nemškem mestu Karlsruhe. Na strokovni ekskurziji so nas sprejeli na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije, kjer nam je eden od večjih strokovnjakov na tem področju pri nas, Alen Pavšar, predstavil uspele pristope k poučevanju s podporo virtualne resničnosti.

Naše delo je bilo zavzeto in uspešno, nekaj dosežkov je že prikazanih na spletni strani projekta. Potekalo je v sproščenem vzdušju, mogoče tudi zato, ker smo ga uspešno prepletali z družabnimi srečanji na različnih lokacijah naše lepe domače pokrajine ob slovenski kulinariki. Gostje so še posebno navdušenje izrazili nad okusnimi kosili, ki so jih pripravile naše kuharice na naši šoli.

Sodelovali in ujeli smo se odlično in enakovredno. Lahko trdim, da tudi naš tim postaja vedno bolj kompetenten za izboljšanje učnih praks tudi na tem najbolj irealnem področju.

Vanja Kolar Ivačič, koordinatorica projekta LEBERE

Več o projektu

OŠ Bistrica ob Sotli se je pridružila Erasmus+ KA2 šolskemu partnerstvu, ki je izrazito naravnano v prihodnost. Projekt Learning beyond reality (v prevodu Učenje izza resničnosti, s kratico LEBERE), zajema usposabljanje učiteljev na tematiko Augment reality, virtual reality, greenscreen technology and gamification. V njem poleg nas sodelujejo še tri države Nemčija, Nizozemska in Italija, od tega so Nemci vodilni. S sodelovanjem želimo preseči pomanjkanje možnosti usposabljanja učiteljev na področju poučevanja s podporo najsodobnejših tehnologij.

Živimo v času, ko človek napreduje hitreje kot kdajkoli prej. Ena izmed najvidnejših področij napredka je tehnologija. Čeprav prinaša s seboj pasti in nevarnosti, nam bogati, lajša in podaljšuje življenje, zabava nas ter sprošča. Pri govoru o tehnološkem napredku, vsi omenjajo augment reality, virtual reality, greenscreen tehnology in gamification. ZDA in razvite vzhodne države so to že uspešno implementirale v življenje, drvijo z napredkom, Evropa pa zaostaja. Še več, šole takšnih pristopov ne poznajo. Premalo ljudi se izšola za tehnološke poklice. Učence bi morali pripraviti za prihodnost, da bodo v prihodnosti konkurenčni. Verjetno je razlog v pomanjkanju opreme, a skoraj zagotovo tudi v usposobljenosti učiteljev. V tako imenovanih razvitih evropskih državah se pričenja uvajanje navidezne in mešane resničnosti v šole, v nekaterih najbolj naprednih, med njimi Finska, že uspešno poučujejo na takšen način. In ker smo na naši šoli usmerjeni v prihodnost, smo se pridružili temu zelo dobro strukturiranemu in načrtovanemu projektu.

(Skupno 482 obiskov, današnjih obiskov 1)
 

Oznake: ,